V teh letih sem spoznala, da je zdravniški poklic mnogo več kot le zdravljenje telesnih tegob. To je poklic, ki zahteva empatijo, potrpežljivost in predvsem ljubezen do ljudi. Z vami sem se povezala na osebni ravni in skupaj smo gradili zaupanje, ki je temelj vsakega zdravljenja.Bili smo sopotniki z medsebojnim spoštovanjem in zaupanjem. Hvaležna sem za vsakega od vas, za vašo odprtost, zaupanje in prijateljstvo. Vaši nasmehi, objemi in besede hvaležnosti so mi vlivali moč in energijo za nadaljnje delo.

Čeprav se poslavljam od svojega dela družinske zdravnice, me bo moja učiteljica znanost in umetnost Medicina spremljala kot sopotnica do konca. Spoštujem jo in sem ji hvaležna, da sem lahko črpala njeno neskončno znanje in ga sejala med ljudi; hvaležna sem ji, da je postala način mojega življenja.

Nikakor pa ne smemo pozabiti mojih ambulantnih sester, ki so vsaka na svoj način ustvarjale domačnost in sprejetost. Spominjali se bomo vseh sproščenih klepetov, smeha. Spominjali se bomo skupnih solz, ko se je komu zgodilo kaj hudega. Vsekakor pa se bomo vedno zavedali, kako profesionalno in varno smo čuvali vaše zaupne besede. Zelo sem ponosna, da je v našem timu vladala domačnost, ob tem pa strokovna obravnava vsakega posebej.
Naše poti se ločujejo, a ker živimo v bližnjih skupnostih, verjamem, da se bomo še srečevali. Takrat se bomo spet spomnili trenutkov, ki smo jih preživljali skupaj.Raznih: veselih , žalostnih, obupanih, morda kdaj razočaranih, pogosto pa polnih smeha. Tako kot je nasploh v našem življenju.

Želim vam zdravja in poguma na vseh vaših poteh.
Hvala vam za vse!